Velike Lašče

Velike Lašče

Velike Lašče so edino središčno (trško) naselje Velikolaške pokrajine. Ležijo na nižji razgledni vzpetini na sredi poti iz Ljubljane v Kočevje. Kraj obdaja valovita pokrajina, porasla s smrekovimi in bukovimi gozdovi.

Velike Lašče so edino središčno (trško) naselje Velikolaške pokrajine. Ležijo na nižji razgledni vzpetini na sredi poti iz Ljubljane v Kočevje. Kraj obdaja valovita pokrajina, porasla s smrekovimi in bukovimi gozdovi.

Zgodovino Velikih Lašč so sooblikovali oglejski patriarhi in stiški menihi, ki so tod ustanavljali prva naselja. Prvo med njimi je bilo naselje Villa Lasis (naselbina na lazišču), ki se v pisnih virih omenja leta 1145. Stalo je na Selih ob rimski cesti, na kar še danes nakazuje lesen križ na mestu nekdanje kapelice ali cerkvice. V 15. stoletju so Lašče na Selih požgali Turki, zato so se prebivalci umaknili stran od prometne poti v zaščito gozda (današnja Ščita). Lesene koče so pričeli postavljati na griču, kjer stojijo današnje Lašče. V bližini so imeli izvir vode »Pod trnom«, kar je bilo odločilno za naselitev. Okoli cerkve je nastal tabor, kamor so se ljudje zatekli pred nevarnostjo.

Stiški samostan je leta 1658 zaradi slabega gospodarjenja začel opuščati posestvo. Prodal ga je ortneškemu graščaku Lichtenbergu. Leta 1749 pa so Lašče prišle v posest turjaških grofov.

V času Ilirskih provinc je prišlo v Velikih Laščah do spopada med avstrijsko četo in francoskimi vojaki. Avstrijska vojska je francosko razkropila in nagnala v beg. Ta beg so Avstrijci poimenovali »zajčji lov«, ker je moral sovražnik tako hitro bežati, največ skozi goščavo in hribovje.

Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja dvostolpna župnijska cerkev Marijinega rojstva zgrajena v novoromanskem slogu. Deset let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg.

Pomemben mejnik so Velike Lašče doživele precej stoletij kasneje, točneje 14. maja 1913, ko so postale trg. Pravico trga je kraju z najvišjim sklepom podelila njegova Visokost in Veličanstvo Franc Jožef Avstro-Ogrske. Trške pravice so bile Laščam podeljene brez grba. Grb je dal kasneje, sicer še pred 1. sv. vojno, napraviti Ivan Pucelj, izdelal pa ga je Svitoslav Peruzzi.

Življenje v trgu Velike Lašče

Življenje v trgu je bilo ob podelitvi trških pravic nadvse živahno. Velike Lašče so štele 91 hiš in 582 prebivalcev. Bile so kraj, v katerem se je nahajalo okrožno sodišče, davčna uprava, notariat, župnijski urad, žandarmerijska postaja, železniška postaja in ljudska (osnovna) šola, dve hranilnici in posojilnici. Lašče so imele okrožnega zdravnika, pošto in brzojavni urad. Leta 1913 je bila v Laščah ustanovljena Živinorejska zadruga Velike Lašče.

Živahen promet na novih cestah od Ribnice do Ljubljane, na Bloke in v Suho Krajino je Laščam prinesel blagostanje. Življenje v izrazito kmečkem naselju je bilo zelo razgibano. Letno se je v Laščah vršilo pet letnih in živinskih sejmov, ki so bili obiskani tudi iz drugih dežel, in ki so najbolj cveteli med obema vojnama. Na njih so sejmarji prodajali obrtniške izdelke in zlasti živino. Skozi Lašče so prekupčevalci gonili konje in vole z Dolenjske proti Blokam in jih prodajali v Italijo. Ob sejmih so dobro služile gostilne. Takrat je bilo v Laščah kar 13 gostiln, 4 mesnice in več trgovin.

Med obrtniki je bilo največ čevljarjev, nekaj krojačev in šivilj, stolarjev, veliko dela so imeli kovači, saj so bili konji v glavnem tovorne živali. V okoliških vaseh so se prebivalci poleg s kmetijstvom preživljali tudi z izdelovanjem suhe robe – z zobotrebčarstvom, izdelovanjem obodov, škafov, žlic in drugih izdelkov.

Ob začetku druge svetovne vojne na Slovenskem, so aprila 1941 Velike Lašče zasedli Italijani. Tu je bila močna italijanska posadka, utrjena z bunkerji in obdana z bodečo žico. V Velikih Laščah je bil ustanovljen rajonski odbor OF.

Po italijanski kapitulaciji, leta 1943, je ozemlje prešlo v nemške roke. Lašče so osvobodile enote 15. in 18. divizije JA maja 1945. Sledila je povojna obnova.

Velike Lašče so zaslovele predvsem po Primožu Trubarju, Franu Levstiku, Josipu Stritarju in rojenem Jožetu Javoršku. Zaradi teh znamenitih mož, ki so se rodili v kraju in bližnji okolici, so dobile vzdevek slovenske Atene.